Pohod na Veliki Rob

Zadnjo sončno soboto preden nas je doletela sveža pošiljka snega smo izkoristili za odličen pohod na Veliki Rob.

Veliki Rob je razgleden vrh, ki se nahaja na Primorskem, med Kucljem (1237m) in Čavnom (1185m). Je del Goriškega, Notranjskega in Snežniškega hribovja. Z vrha na katerem se nahaja križ je lep razgled na Vipavsko dolino, Trstelj, Tržaški zaliv, Dolomite, Julijske Alpe in bližnji Trnovski gozd.
Iz Ljubljane smo se odpravili že ob 6h zjutraj. Prvotni plan je bilo sicer izhodišče v Vitovljah, a smo ob prihodu na parkirišče naleteli na velikega spuščenega črnega psa. Ker noben od naših psov ni ravno navdušen nad pasjo družbo, taki vaški posebneži, ki lutajo naokoli sami, pa tudi niso vedno najbolj prijazni, smo se odločili, da se zapeljemo raje do drugega izhodišča.
IZHODIŠČE VRTOVIN
Tako smo nekaj čez sedmo uro prispeli do izhodišča Vrtovin in naš pohod se je začel. Psa sta bila navdušena, saj je vleka v hrib ena njunih najljubših aktivnosti. In na tem pohodu sta imela kar nekaj dela, saj se pot na nekaterih delih precej strmo vzpenja. Že s pomočjo vlečne službe na štirih tačkah je bilo kar naporno.

Vremenska napoved je bila sicer dokaj lepa, a noben od nas ni pričakoval, da bomo bili čez cel pohod deležni močnega sonca in skoraj nič vetra. Vreme je bilo naravnost fantastično. Sosednji Kucelj na Čavnu smo obiskali že nekaj časa nazaj in takrat z vremenom nismo imeli take sreče, saj je na vrhu zelo pihalo. Tisto je bil en naših najbolj vetrovnih pohodov, zato smo bili toliko bolj veseli, da nam je Veliki Rob tokrat prizanesel. Domov smo prišli celo rahlo opečeni od sonca, česar sigurno nismo pričakovali v sredini januarja.

1237m VISOK VRH
Zaradi zgodnje ure nismo srečali veliko ljudi tako, da je bilo res prijetno. Po dveh urah in 15 minutah smo prispeli na vrh. 1237m visok razgleden vrh nam je postregel z lepimi razgledi na zasnežene Julijce in Dolomite. Po kratki malici in slikanju smo se odpravili nazaj proti avtu. Pot navzdol je bila zaradi strmine za kolena enako naporna, kot pot navzgor. Malo preden smo prispeli do avta smo obrnili pogled nazaj proti vrhu in opazili, da je vrh zajel velik črn oblak tako, da smo imeli res srečo, da smo ujeli še pravi trenutek preden se je vreme poslabšalo. Vstati ob zgodnji uri ni vedno najbolj lahko, a se na koncu vedno izplača.

Pohod priporočamo vsem ljubiteljem hribolazenja s psi. Res je zelo prijeten, čeprav je na nekaterih delih precej strm.
KLOPI
Minus toplih temperatur so žal tudi klopi, med potjo smo jih s psov pobrali kar nekaj. Na srečo sta oba krakodlaka tako, da klopa hitro vidiš, ko še leze po psu. Na svetli Nori sicer prej, kot na temnem Grayu. Ker klopov nismo pričakovali psa žal nista bila zaščitena proti njim. Pozimi ponavadi naredimo malo pavze z zaščito. Smo pa oba preden sta šla nazaj v avto še enkrat temeljito pregledali od smrčka do repa.

Kako se čez leto spopadamo s klopi smo pisali že v tem prispevku:
V boj proti klopom na naraven način
Lanskoletna sezona klopov se očitno sploh še ni zaključila. Upamo, da jih bo napovedani sneg vsaj malo zreduciral.