Petelinjsko jezero je čudovito presihajoče jezero v Pivški kotlini, katerega smo odkrili dokaj ponesreči, vendar nam nikakor ni žal, da smo naleteli nanj.
Na krasno sončno nedeljo smo bili zmenjeni, da se odpravimo na Sveto Trojico. Žal se je nepričakovano zgodilo, da sta dve psički iz naše pohodniške skupine iz zdravstvenih razlogov morali ostati doma. Ena od njih je bila žal tudi moja Nora, zato sem na pohod vzela mamino psičko Amy.
Amy je bila za pohod opremljena s svojo novo krasno Hurtta Eco Casual oprsnico v novi ruby roza barvi. Proti klopom smo jo zaščitili z Biospotix ovratnico, ki se je izkazala, kot super zaščita, saj domov ni prinesla niti enega klopa.
Naše izhodišče za pohod je bil Ekomuzej Pivka. Ker je trenutno v fazi prenove, je potrebno parkirati nekaj deset metrov prej, kjer so naredili začasno parkirišče. Ker so slike in opis na hribi.net spletni strani precej stari, smo imeli na začetku nekaj težav z orientacijo, a smo nekako našli pravo pot. Smo pa žal zaradi jutranje megle zgrešili markacije in pot nas je peljala skozi bolj poraščen gozd.
GNEZDO PINIJEVEGA SPREVODNEGA PRELCA
Naleteli smo tudi na nekaj gnezd pinijevega sprevodnega prelca. To nas je nekoliko presenetilo, saj ga do zdaj na naših pohodih nismo še srečali. Tokrat smo videli samo gnezda, samih gosenic na srečo nismo srečali. Smo bili pa toliko bolj previdni, saj je gosenica lahko psom izredno nevarna.
Zakaj so gosenice tako nevarne smo pisali že v tem blog prispevku: Pozor! Nevarne gosenice sprevodnega prelca! Vsekakor vredno branja, saj je na taka srečanja potrebno biti dobro pripravljen.
Ob poti smo tako naleteli tudi na Petelinjsko jezero. Ker smo hodili že kar nekaj časa preden bi sploh prišli do vznožja Svete Trojice, smo se odločili, da se rajši odpravimo kar k jezeru.
PETELINJSKO JEZERO
Petelinjsko jezero leži sredi neokrnjene narave v čudoviti Pivški kotlini. Območje jezera je del velikega kraškega polja, po katerem teče reka Pivka. Gre za presihajoče jezero, ki se polni oz. prazni v odvisnosti od količine vode, ki priteka z okoliških hribov. V njem voda ostaja najdlje, tudi do pol leta vsako leto. Polno je spomladi od aprila do začetka sušnega obdobja, včasih pa tudi jeseni. Ob najvišjem vodostaju je na najglobji točki globoko 5–7 m. Ob našem obisku je bilo vsaj ob obali precej plitko tako, da so se naši psi z veseljem podili po njem. Ker smo bili dovolj zgodnji smo bili edini obiskovalci, bilo je zelo mirno in prijetno.
Pohod bomo vsekakor ponovili in ga podaljšali na Sveto Trojico, ko bo Nora zdrava, saj je ta vzpon v planu že nekaj časa. Vseeno nam pa ni žal, da smo tokrat zgrešili pot in zavili rajši do jezera, saj je bilo naravnost čudovito. Obisk priporočam vsem, ki si želite bolj enostaven, predvsem pa miren sprehod. Pot je primerna tako za otroke, kot tudi za pse. Naše tri štirinožne pohodnice so zelo uživale.
