Izlet s psom Ankova slapova in Rakeževa planina

Ker so temperature v dolini trenutno neznosne, v nedeljo pozno popoldan predlagam, da se zapeljeva na Jezersko, ker je na 900m nadmorske višine sigurno bolje. No, ni! A vseeno smo opravili čudovit pohod in raziskali za nas nove poti Jezerskega.
Jezersko – Ankova slapova in Rakeževa planina
Parkirala sva kar pri Planšarskem jezeru in se po cesti odpravila nazaj do glavne ceste, ki pelje proti mejnem prehodu. Po cca. 500m je na levi strani ceste odcep za Ankova slapova in izvir mineralne vode, kjer si lahko napolniš steklenico z odlično Jezersko slatino. Jezerska slatina izvira nad Ankovo domačijo in je potrjeno bogata z amonijevimi in manganovimi solmi. Tudi tu je manjše parkirišče, a ker številni pridejo napolnit svoje steklenice, se mesta hitro zapolnijo (koordinate: 46.407246, 14.513051) .
Sonce je na tem delu poti kar pripekalo, sence ni, a je dobra stvar, da sta se psa lahko ohladila v potoku preden smo nadaljevali pot. V daljavi že vidiva, da naju po cca. 200m čaka odrešitev – senca in gozdni hlad. Pri Ankovi kapelici nadaljujeva naravnost, vzpon proti slapovoma pa je kar konkreten, tako kljub senci gozda pošteno zašvicava.
Po cca. 20ih minutah hoje je levo odcep v gozd za Ankova slapova. Slapova se nahajata na višini cca. 1150m in sta dva – zgornji enopramenski visok cca. 7m in tik pod njim manjši v obliki zavese. Do manjšega je dostop malo težji, pri večjem pa se lahko dobro ohladiš. Psa sta si pod slapom res dala duška, in ker smo bili sami smo pri slapu ostali kar nekaj časa.
Po dobri osvežitvi, pogledava na mapo in se odločiva, da nadaljujeva pot naprej do Rakeževe planine. Čaka naju torej še cca. 50m vzpona na 1290m (od slapov še cca. 30 minut). Pot je na tem delu precej zaraščena, očitno se večina pohodnikov pri slapovih obrne. Po krajšen vzponu, se pot položi in se skozi gozd počasi vzpne na planino. Razgled na vrhu pa vsekakor odtehta celotno pot. Na travnatem pobočju planine se odpre krasen razgled proti Skuti, Grintavcu in Jezerski Kočni, ter v dolino vasi.
Na planini prideva na široko makedam cesto, ki je v odličnem stanju in se po njej spustiva vse do mejnega prehoda z Avstrijo. Od mejnega prehoda dalje pa prijeten spust po lepo urejeni in pokošeni pešpoti, ki teče vzporedno z glavno cesto. Od mejnega prehoda do Šenkove domačije potrebujeva cca. 35minut – ta del poti je pozno popoldne v senci tako da je spust že prav prijeten.
Pohod je zaradi samega vzpona primeren za odrasle pse v dobri kondiciji. Sama pot ni dolga in tehnično zahtevna. Zaradi same dolžine – celoten krog ti vzame 2 uri, pa je primerna tudi kot popoldanski izlet v naravo.